Predsednik Kazahstana Kasim-Žomart Tokajev je v intervjuju za časnik Turkistan odgovoril na vprašanja o morebitnem prenosu oblasti in predstavil politične načrte za tekoče leto. Tokajev je poudarila, da je o vprašanju tranzicije oblasti še prezgodaj govoriti, s čimer se je odzval na naraščajoča ugibanja v kazahstanski javnosti. Njegov trenutni predsedniški mandat se po veljavni zakonodaji izteče šele leta 2029. Predsednik je izpostavil, da ostaja osredotočen na izvajanje napovedanih reform in stabilizacijo države po obdobju političnih pretresov. V pogovoru je zavrnil namige o iskanju naslednika ali pripravah na predčasni odhod s položaja. Politični načrti za letošnje leto po njegovih besedah vključujejo nadaljnjo modernizacijo državne uprave in gospodarske ukrepe, ki naj bi izboljšali življenjski standard državljanov. Analitiki ocenjujejo, da želi Tokajev s temi izjavami utrditi svojo avtoriteto in preprečiti nastanek alternativnih centrov moči znotraj države.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je v obsežnem intervjuju za časopis Turkistan podrobno spregovoril o prihodnosti države, pri čemer je izpostavil ključne politične in gospodarske reforme. Predsednik se je posvetil vprašanjem digitalizacije in uporabe umetne inteligence v državni upravi ter energetski neodvisnosti, kjer je poseben poudarek namenil vprašanju gradnje prve jedrske elektrarne v državi. Gre za vprašanje, ki je v Kazahstanu predmet širših javnih razprav in morebitnega referenduma. Poleg strateških državnih tem je Tokajev komentiral tudi vprašanje dediščine nekdanjega predsednika Nursultana Nazarbajeva in procese demokratizacije. V bolj sproščenem delu pogovora se je dotaknil vprašanj o svojem zdravju in športnih aktivnostih voditeljev Skupnosti neodvisnih držav (SND). Izpostavil je pomen zdravega načina življenja za učinkovito vodenje države in omenil različne športne preference svojih kolegov v regiji, s čimer je želel približati politično elito širši javnosti. Intervju predstavlja del širše strategije kazahstanskega vrha za večjo transparentnost in neposredno komunikacijo z državljani.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je v intervjuju za časnik Turkestan izpostavil telesno pripravljenost ruskega kolega Vladimirja Putina. Tokajev je opisal dogodek z obiska v Biškeku, kjer je Putin med srečanjem domnevno izvedel judoistični met proti bistveno mlajšemu nasprotniku. Po besedah kazaškega voditelja je Putin s tem dejanjem simbolno »obranil čast starejše generacije«. Izjave so bile podane v širšem kontekstu vprašanj o športnih aktivnostih voditeljev držav Skupnosti neodvisnih držav. Tokajev, ki je Putina v preteklosti opisal kot tesnega strateškega partnerja, je z opisi športnih podvigov poudaril vitalnost ruskega predsednika. Ta retorika sovpada z utrjevanjem diplomatskih vezi med Astano in Moskvo, ki sta nedavno napovedali nove energetske in infrastrukturne projekte, vključno z morebitno gradnjo jedrske elektrarne v Kazahstanu.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je ob začetku kazahstanskega predsedovanja organom Evrazijske ekonomske zveze (EAEU) naslovil uradno poslanico na voditelje držav članic te organizacije. Kazahstan je s 1. januarjem 2026 uradno prevzel vodenje struktur te gospodarske povezave, kar je v skladu z rednim rotacijskim načrtom skupine. Tiskovna služba predsedniške palače Akorda je sporočila, da je Tokajev v svojem nagovoru izpostavil prednostne naloge in vizijo države v času njenega mandata. Vsebina poslanice se osredotoča na poglabljanje gospodarskega sodelovanja med državami članicami, pri čemer Kazahstan načrtuje okrepitev infrastrukturnih povezav in trgovinske menjave. Predsedovanje v letu 2026 predstavlja za Astano pomembno diplomatsko priložnost za uveljavljanje lastnih strateških interesov znotraj regionalnega bloka, ki vključuje ključne gospodarske partnerice v regiji. Služba za odnose z javnostmi je poudarila, da bo država v prihodnjem obdobju usmerjala delovanje organov zveze v smeri večje integracije in stabilnosti skupnega trga.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opravil ločena telefonska pogovora s kazahstanskim predsednikom Kasim-Žomartom Tokajevom in iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom. Kazahstanski voditelj Tokajev je med pogovorom ostro obsodil nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika, kar predstavlja nadaljevanje usklajenih diplomatskih stikov med državama. Pogovor z iranskim kolegom Pezeškianom pa je bil osredotočen na aktualna vprašanja, ki so pomembna za obe državi, vendar Kremelj podrobnosti o vsebini teh razprav javnosti ni razkril. Diplomatska aktivnost Moskve odraža prizadevanja za ohranitev stabilnih zavezništev v srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu. Kazahstan ostaja ključni strateški partner Rusije, kar potrjujejo tudi predhodni dogovori o energetskem in vojaškem sodelovanju. Pogovori z Iranom pa so v zadnjem obdobju postali še intenzivnejši zaradi geopolitičnih razmer in vojaško-tehničnega sodelovanja med državama, kar Moskva izkorišča za krepitev svojega vpliva v regiji.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah nekaterih zakonodajnih aktov, ki med drugim uvajajo prepoved propagande LGBT v državi. Zakon, ki se uradno nanaša na vprašanja arhivskega gradiva in omejevanje razširjanja nezakonitih vsebin, vključuje določbe, ki državljanom in organizacijam onemogočajo javno promocijo netradicionalnih spolnih usmeritev. Odločitev predsednika sledi nedavni potrditvi zakona v obeh domovih parlamenta in utrjuje konservativno usmeritev kazahstanske politike na področju družbenih vprašanj. Nova zakonodaja je sprožila odzive mednarodne javnosti in organizacij za človekove pravice, saj omejuje svobodo izražanja in pravice skupnosti LGBT v tej srednjeazijski republiki. Gre za nadaljevanje trenda v regiji, kjer so se podobne zakonodajne omejitve že uveljavile v sosednjih državah, predvsem v Rusiji. Uradna Astana ukrep utemeljuje z zaščito tradicionalnih družinskih vrednot in preprečevanjem širjenja po njihovem mnenju škodljivih vsebin med mladostniki.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je 24. decembra opravil telefonske pogovore s predsednikom Srbije, predsednikom Kazahstana Kasim-Žomartom Tokajevim in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.

Kasim-Žomart Tokajev je opravil dolg telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Med pogovorom je Tokajev povabil Trumpa na obisk v Kazahstan. Trump je prav tako povabil Tokajeva in uzbekistanskega predsednika Mirzijojeva na vrh G20.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu čestital za rojstni dan in izrazil podporo napredku v mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Erdoğan je poudaril, da Turčija podpira ta proces.

Donald Trump je kazahstanskemu predsedniku Kasimu-Žomartu Tokajevu podaril več daril, med drugim simbolični ključ Bele hiše in bejzbolsko kapo s svojim avtogramom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je trgovinska menjava Rusije z državami CIS v zadnjih desetih mesecih dosegla skoraj 90 milijard dolarjev. Poudaril je, da se več kot 96 % komercialnih transakcij med državami CIS izvaja v nacionalnih valutah namesto v zahodnih valutah.

Vladimir Putin je na neformalnem vrhu CIS poudaril pomembnost sodelovanja med državami članicami pri zagotavljanju varnosti in skupnemu nasprotovanju poskusom ponarejanja zgodovine, posebej v zvezi z zmago v drugi svetovni vojni. Izrazil je tudi hvaležnost Tadžikistanu za njihovo delo pri predsedovanju organizaciji v letu 2025. Opozoril je še, da je obseg trgovine med državami CIS v prvih desetih mesecih leta dosegel skoraj 90 milijard dolarjev. Srečanje se je začelo z ogledom Ermitaža.

V Sankt Peterburgu je potekala slovesna podelitev mednarodne nagrade za mir Leva Tolstoja. Ruski predsednik Vladimir Putin je sodeloval na dogodku in nagrade izročil voditeljem Tadžikistana, Kirgizije in Uzbekistana: Emomaliju Rahmonu, Sadyru Žaparovu in Šavkatu Mirzijojevu.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da bo deklica Viktorija, ki je izrazila željo, da bi zamenjala voditelja oddaje »Moskva. Kremelj. Putin« Pavla Zarubina, prejela povabilo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Peskov je tudi razkril, da si je med 4,5-urnim dogodkom »Rezultati leta z Vladimirjem Putinom« lahko privoščil trenutke sprostitve.

Na vrhu dialoga "Srednja Azija + Japonska" v Tokiu je uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev predlagal skupno program za izboljšanje kakovosti zraka v Srednji Aziji. Kirgizistanski predsednik Sadir Žaparov je investitorje povabil k sodelovanju v številnih projektih. Podpisani so bili tudi dokumenti s Kirgizistanom.

Predsednik Kazahstana Kasim-Žomart Tokajev bo med 18. in 20. decembrom opravil uradni obisk na Japonskem. Poleg udeležbe na vrhu "Srednja Azija - Japonska" so v Tokiu predvidena srečanja s cesarjem Naruhitom, premierko Sanae Takaiči in predstavniki japonskega gospodarstva. Kazahstan je prva država v Srednji Aziji, ki je uradno potrdila udeležbo svojega voditelja v tem formatu.

Kremlj je izjavil, da nima informacij o novih točkah ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in dopušča možnost, da ne bi bili zadovoljni s popravljenimi točkami po pogovorih med ZDA in Ukrajino. Ušakov je tudi dejal, da Moskva ni videla popravljenih mirovnih predlogov ZDA po nedavnih pogovorih z Ukrajino, ter da je "Donbas ruski" glede na predlog Zelenskega o referendumu.

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan sta v Ašhabadu razpravljala o načrtih Evropske unije glede ruskega premoženja. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi izguba ruskih sredstev lahko spodkopala temelje mednarodnega finančnega sistema. Oba predsednika sta to označila kot "veliko prevaro".

Jurij Ušakov je izjavil, da Rusija še ni seznanjena s popravljeno različico ameriških predlogov za Ukrajino in da se ji morda ne bodo vse spremembe zdele sprejemljive. Poudaril je, da bo Rusija morala pregledati dokumente, ki jih ZDA usklajujejo z evropskimi državami in Ukrajino. Ušakov je tudi izrazil prepričanje, da se bodo aktivni stiki med Rusijo in ZDA prej ali slej obnovili. Poleg tega je časopis Le Monde poročal, da se ukrajinske oblasti strinjajo z idejo o vzpostavitvi demilitariziranega območja v Donbasu, vendar menijo, da je za to potreben vzajemen umik sil vzdolž trenutne frontne črte.

Vladimir Putin se je v Ašhabadu srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom, ki se mu je zahvalil za rusko podporo Iranu na mednarodnem prizorišču. Putin je poudaril tesne stike med Rusijo in Iranom glede mednarodnih vprašanj ter pohvalil sodelovanje med državama na različnih področjih, vključno z gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju.

Predsednik Kazahstana je sprejel iranskega predsednika na uradnem sprejemu, ki je potekal v predsedniški palači v četrtek, 20. decembra 2025.

Vladimir Putin je izjavil, da v prvi polovici naslednjega tedna v Moskvo prihaja ameriška delegacija, ki bo razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Ponovil je, da se bodo spopadi končali, ko bo ukrajinska vojska zapustila svoje položaje.

Predsednik Kazahstana Kasim-Žomart Tokajev je čestital Genadiju Golovkinu ob izvolitvi na mesto predsednika organizacije World Boxing. Golovkin je bil edini kandidat za to funkcijo.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal odlok o prekinitvi veljavnosti Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE). Pogodba CFE, podpisana leta 1990 v Parizu, je bila prilagojena leta 1999 na vrhu OVSE v Istanbulu, vendar so jo ratificirale le Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina. Pred tem je Belorusija že sprejela podoben ukrep.

Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je čestital vsem ruskim državljanom, povezanim s sambom, ob dnevu sambo in ga razglasil za nacionalno dediščino.

Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.

Vodja države je opravil pogovore s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevim o prihodnjem sodelovanju. Poleg tega sta se v Taškentu srečala predsednika Uzbekistana in Kirgizistana.

Vladimir Putin je izvedel operativno srečanje s stalnimi člani Sveta za varnost Ruske federacije. Na srečanju je Putin zahteval nujno poročilo od Vladimirja Kolokolceva, vodje Ministrstva za notranje zadeve, in razpravljal o boju proti kibernetski kriminaliteti.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

Predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, je izrazil sožalje ob smrti profesorja civilnega prava na Državni univerzi v Sankt Peterburgu (SPbGU), Jurija Tolstoja, ki je bil Putinov učitelj. Slovo od profesorja Tolstoja je potekalo v Sankt Peterburgu.

Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kazahstanski kolega Kasim-Žomart Tokajev sta obiskala Bolšoj teater v Moskvi, kjer je potekal gala koncert kazahstanskih umetnikov. Dogodek je bil napovedan v sredo, 12. novembra, poroča agencija TASS.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da Vladimir Putin ni prejel sporočil od Donalda Trumpa preko Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je bil prejšnji teden v ZDA. Prav tako je dejal, da nobena stran ni zavrnila dogovorov, doseženih med Putinom in Trumpom v Anchorageu, ki ostajajo glavna tema stikov med Rusijo in ZDA.

Vladimir Putin in Kasim-Žomart Tokajev sta v Moskvi podpisala deklaracijo o strateškem partnerstvu in zavezništvu med Rusijo in Kazahstanom ter 14 drugih dokumentov o sodelovanju. Tokajev je izjavil, da je Kazahstan iskreno zainteresiran za blaginjo Rusije. Voditelja sta skupaj obiskala tudi Bolšoj teater, kjer sta si ogledala gala koncert kazahstanskih umetnikov.

Kremelj je sporočil, da bo datum obiska Vladimirja Putina v Indiji znan kasneje. Kljub prejšnjim informacijam o obisku 5. decembra, bo Kremelj datum sporočil pravočasno.

Kremelj je seznanjen s pozdravom kazahstanskega predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva Donaldu Trumpu. Reakcija Rusije je bila zadržana, poudarili so, da spremljajo dogajanje.

Ukrajinski mediji so objavili imena osumljencev v obsežnem korupcijskem škandalu v energetiki, ki vključujejo nekdanjega podpredsednika vlade in visoke uslužbence podjetij v tem sektorju. Studio "Kvartal 95", znan po sodelovanju z Zelenskim, se je uradno distanciral od škandala, v katerega je vpleten solastnik Timur Mindič, ki je osumljen korupcije in je pobegnil iz države.

Turški vojaški helikopter je strmoglavil v bližini gruzijsko-azerbajdžanske meje. Uradnih informacij o nesreči še ni na voljo. Po prvih podatkih naj bi šlo za turško vojaško transportno letalo C-130 "Herkules", ki je strmoglavilo na območju Gruzije, v občini Signagi, približno pet kilometrov od azerbajdžanske meje.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je napovedal podpis deklaracije o celovitem strateškem partnerstvu in zavezništvu z Rusijo. Poudaril je tudi, da Združene države Amerike, Kitajska, evropske in azijske države priznavajo prispevek ruskega predsednika Vladimirja Putina pri reševanju svetovnih problemov in uživa nespremenljivo spoštovanje v Kazahstanu kot globalni akter.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z Germanom Greffom, vodjo Sberbanke. Govorila sta o sistemih za brezkontaktno plačevanje, ki jih Sberbank uvaja po vsej Rusiji kot nadomestilo za Apple Pay.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.

Analitiki, vključno z novinarjem Michaelom Wolffom, po zmagah demokratov na volitvah napovedujejo konec politične dobe Donalda Trumpa. Demokrati so ponovno pridobili podporo latinoameriških volivcev, kar je opozorilo za republikance. Trumpove izjave o gospodarstvu so sprožile val kritik.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Kazahstan naj bi se pridružil Abrahamovemu sporazumu, ki ga je posredoval Trump, kar naj bi bila simbolična poteza za okrepitev pobude. Predsednik Trump bo pozdravil Kazahstan v sporazumu, katerega cilj je normalizacija odnosov z Izraelom.

Po koncu praznovanja v New Yorku se Zohran Mamdani posveča sestavljanju svoje ekipe. Medtem ko levi demokrati že delujejo, se Trumpovi republikanci trudijo razumeti izid volitev in analizirajo pretekli volilni večer.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.